Darilna mašna 2.png

Plešemo skupaj

Ornament 4.jpg
Ornament 5a.jpg
Ornament 5a.jpg

Posebnost tedna

 

Pravljični kotiček

 

Ornament 4.jpg
Ornament Snezinke 1.jpg

BOŽIČKOVA SESTRA FREDRIIKKA VAM IN HČERKI TUULI BERE BOŽIČNO ZGODBO:  

»SNEŽNO DREVO« 

Ornament 2b.jpg

VOŠČILO USTVARJALCEV

Ornament 2f.jpg
Ornament 2f.jpg
Ornament 4.jpg

Za praznike vam vošči

Matjaž Romih

Ornament 5a.jpg
Ornament 5a.jpg

Matjaž Romih, radijski napovedovalec in kantavtor,  se je sicer glasbi zapisal že v najstniških letih, nastopal je s skupino Neron, s katero je postal precej prepoznaven. Njihove pesmi so se visoko uvrščale na radijskih lestvicah. Glasba je še vedno njegova spremljevalka, v roke rad vzame kitaro, ravno tako rad poje in tudi nastopa. Pred kratkim je združil svoje moči z ženo Vanjo, nastopata pod umetniškim imenom BosaZnova. Matjaževa največja ljubezen pa je radio.

" FSE KA BI ZA BOŽIČ "

Ornament Snezinke 2.jpg
Ornament 5a.jpg
Ornament 5a.jpg

" I GOT THAT FEELING "

Ornament 4.jpg

Nagovor Dedka Mraza

Ornament 6.jpg

Iz vašega kraja

1/9
Ornament 6.jpg

Božičkov kotiček

Ornament Snezinke 1.jpg

Ali ste vedeli?

Silvestrovo, ali starega leta dan (31. dec.), je zadnji dan v letu. Ime mu je dal papež sv. Silvester, ki na ta dan goduje (umrl l. 335 – na zadnji dan v letu).

Slovenci so zadnjemu dnevu v letu rekli “staro leto”, večeru pa “drugi sveti večer”. Silvestrov večer kot ga poznamo danes, je nastal mnogo kasneje.

Do danes se je tudi pri nas (Škofja Loka in Poljanska dolina) ohranila šega, da e na večer pred novim letom otresa sadno drevje (tako prebujeni duhovi naj bi poskrbeli za dobro sadno letino).

Le delno pa se je ohranila navada, da po vaških hišah hodijo novoletni koledniki, ki s pesmijo voščijo dobro letino. Kolednice so se končale s prošnjo za darove kot npr.: En talar orehov, en talar klobas, en litrček vina, pa gremo od vas! Ker so ljudje verovali, da koledniki prinašajo srečo, so jih  gospodinje obdarile s klobasami, jajci in vinom.

Bolj za zabavo kot zares pa so si ljudje na silvestrovo  prerokovali prihodnost z vlivanjem svinca v vodo. 

 

Danes so se običaji spremenili. Praznovanje prihoda novega leta je pri ljudeh, ki ne praznujejo božiča, povezano s postavljanjem novoletne smrečice. Pravtako je v navadi obdarovanje, darove pa prinese dedek Mraz (iz ruske legende smo ga preselili pod Triglav).

 

Stara slovenska imena mesecev:

januar – prosinec, februar – svečan, marec – sušec, april – mali traven, maj – veliki traven, junij – rožnik, julij – mali srpan, avgust – veliki srpan, september – kimavec, oktober – vinotok, november – listopad, december – gruden